“A DIH CANG” ZEIDAH A DIH CANG ZOH?

A DIH CANG” ZEIDAH A DIH CANG? Sunday ah “Hosana! Hosana!” tiah a aumi Judah mi hna cu zarh khat hmanh a dih hlan Friday ah “Vailam ah tah uh! vailam ah tah uh!” tiah an au tthan. Jesuh hi siangpahrang bantuk in Jeruslem ah laa ai cit i a rak lut nain kan ram caah zeihmanh a tuahmi aum lo an ti. Rome uknak chungin a kan luat ter lo an ti. Israel ram caah tthatnak a tuah lomi siangpahrang kan herh loh tiah an ruah. Jesuh nih a tuah piakmi hna hi an thei lo.

 

Asinain Jesuh nihcun “a dik cang (it is finished)” tiah a ti. Zeidah Jesuh nih a kan tuah piak cang caah “a dih cang” tiah a au? 1. KAN SUALNAK VIALTE A KAN LAAK PIAK DIH CANG Jesuh hi vawlei a rat ahhin rat chan a ngei i cucu vawlei cung minun g hna kan sualnak laak piak awk ah asi. Jesuh a thih hlan ahcun sual ngaithiamnak caah minung pakhat caah satil pakhat in kum fatin raithawi an hau. Raithawi lo ahcun Pathian he i rem ti lo in hell ah kal ding khi asi. Cucaah Pathian a biami poh nihcun kum fatin raithawinak an tuah peng. Asinain cucu Jesuh nih a kan zaangfah caah kan sualnak vialte cu a phurh dih i sualnak ngei lo ah kan i cang. Tipil petu Johan nihcun, “Zohhmanh uh! Vawlei sualnak a kalpitu khi” tiah a ti (Johan 1: 29). Jesuh nih kan sualnak vialte cu a kalpi dih cang caah “a dih cang” tiah a ti nak a si. Kan sualnak leiba vialte a kan cham piak dih cang i a dih taktak cang.

 

2. ATLAUMI A KAN HMUH CANG Zeicatiah Mifapa cu a tlaumi kawl awk le khamh awk ah a ra (Luke 19: 10). Vawlei cung minung vialte cu Pathian sinin kan tlau dih. Pathian he pehtlaihnak a ngei lomi pohpoh cu Pathian sin in an tlau. Pathian sin in kan tlau peng ahcun adonghnak cu hell ah a tla ding kan si. Cucu Jesuh nih vancung in a rak kan ttum hnawh i a rak kan kawl i a rak kan hmuh. Jesuh nih a kan hmuh ticu Pathian he a kan remter tthan, Pathian he a kan pehtlaih ter tthan tinak asi. Jesuh nih a kan hmuh caah miphun vialte nih Pathian an biak nak a si. A tlaumi kawl le khamh cu Jesuh nih a liim cang caah, “a dih cang” (it is finished) a ti nak asi. 3. THIHNAK KHA A KAN TEI PIAK CANG Minung hna i kan ral ngan bik cu thihnak a si. Kan ttih bikmi cu thihnak a si. Kan duh lo bikmi zong thihnak a si. Asinain thihnak cu kan hrial kho lo.

 

Nganfahnak vialte i an donghnak cu thihnak a si. Zawtnak vialte nih minung cu thihnak ah a kan hruai. Minung nih thihnak ral cu kan do kho lo. Asinain Jesuh nih thihnak ral cu a kan tei piak. A thihnak thawngin thihnak cu kan caah a sivai a tlau. Zumtu hna cu kan thih ni hi van ram nuam i kan luh ni a si. Zumtu hna caah cun thihnak cu thil sunglawi ah a can ter. Taksa a thimi cu Jesuh nih ai hngilhmi an si tiah a ti. Thihnak cu ngafahnak chungin kan luatnak lam a si. Cucaah thihnak cu Jesuh nih a kan tei piak cang caah “a dih cang” tiah Jesuh nih thawng a kan thanh.

 

4. SEHTAN LE KHAWCHIA RAL VIALTE KHA A KAN TEI PIAK CANG Coronavirus hi kan mit nih hmu kho selaw hi vialte minung hi a kan that kho hnga lo. Sehtan le khawchia hi kan mit in hmu kho hna usih law tukforhnak chungah kan tla kho hnga lo. Sehtan le khawchia hi kan zul hna hnga lo. Mit hmuh lomi he ral i tuk hi sungh peng nak a si. Mit hmuh khawh lomi Sehtan nihcun vawlei cung minung thong relcawklo cu a hlen zungzal hna i hell ah a huai hna. Minung nih tei khawh nak thazaang kan ngei lo. Cucu Jesuh nih a kan tei piak cang.

 

Sehtan rap chungin luatnak kan hmu cang. Cucaah Jesuh nih “a dih cang” tiah a ti nak a si. 5. ZAANGFAHNAK LAM A KAN SER PIAK CANG Jesuh chan hlan minung vialte cu nawlbia nih a rak nenh hna. Zeithil an tuah poh kha nawlbia nih sual a phawt peng hna. An sining kha nawlbia ning in an i zoh tikah Pathian hmai ah thiamco khomi ahohmanh an um lo. Nawlbia nih a uk hna i, nawlbia nih dan a tat hna i, nawlbia nih a thah dih hna. Asinain Jesuh nih kan zulh khawh lomi nawlbia vialte cu a kan tlinh piak dih cang caah Amah thawng cun nawlbia a tlinh khomi ah kan cang ve. Nawlbia zulhnak thawngin si loin Jesuh nih kan caah a tlinh cangmi zumhnak thawngin khamhnak kha kan hmuh, Cucu zaangfahnak in khamnak hmuh cu asi.

 

Cucu Jesuh nih a liim cang caah Jesuh nih “a dih cang” tiah a au. 6. VAN THLUACHUAH HMUH KHAWH NAK LAM A KAN SER PIAK DIH CANG Sehtan nih amah minung ah a rak kan ser i amah pennak caah a rak kan hman. Cucu Jesuh Khrih tuahsernak thawngin Pathian fale ah kan i cang. Pathian rian thiang ttuan ding ah auh kan si. Pathian fialmi rian kan ttuan khawh nak hnga a Thiang Thlarau in a kan umpi i a kan bomh. Pathian he hmunkhat ah, kut lai tti in, a rian thiang kan ttuan ti kho.

 

Cu lam cu Jesuh nih a kan ser piak. Cucaah Jesuh nih “a dih cang” tiah thawng a thanh. 7. JESUH NIH ZUMTU HNA KAN SINING VIALTE CU A KAN THLEN DIH CANG Jesuh Khrih thawngin musualmi cu mi dingmi kan si. Mi hnuhnung bik hna cu mi hmasa bik kan si. Sifaakmi hna cu mirum kan si. Adermi hna cu atthawngmi kan si. Sal cu a luatmi kan si. Khrih nun a cawngmi hna nih vawlei ro an co. Khrih ai bochanmi hna nih vawlei peek khawh lomi daihnak an hmuh.

Credit:Aung Min Thang